Zakaj postane nekaj naša strast? Stvar, ki nas polni z veseljem, energijo in ustvarjalnostjo ter v nas prižge iskrico. Včasih pride ta stvar od znotraj in ne znamo točno pojasniti, zakaj nas tako veseli. Včasih pa pride do tega iz praktičnih razlogov: zaradi lastnih potreb ali težav, s katerimi se spopadamo.
Prav ta zadnji razlog je zaznamoval mene. Razlog, da me zanimajo stvari povezane z zdravim življenjem – prehrana, šport, lifestyle, wellness… – in je to postala moja poklicna pot, so težave, ki me sedaj spremljajo že nekaj časa – intenzivno zadnjih 5 let.
No v tem članku bom skozi mojo prehranska zgodbo govoril o prebavnih težavah, “bolezni”, zdravljenju, ki še vedno poteka in bo najbrž še kar nekaj časa, kako sem se reševanja in zdravljenja črevesja loteval v preteklosti in kakšni so moji načrti za prihodnost.
Zadnja 4 leta me pestijo čudne težave z zdravjem: utrujenost in slabo razpoloženje, težave s prebavo (neprebavljivost hrane, napenjanje in napihnjenost, bolečine v želodcu in prebavi…), izbruhi izčrpanosti in izgorelosti ter občasne težave z razpoloženjem in duševnim zdravjem (tesnoba in depresija). Pride obdobje, ko na te težave z zdravjem popolnoma pozabim in se mi zdi, da sem jih dokončno “premagal”, nato pa nastopijo dnevi, ko me zlomi in se vse težave vrnejo. Na take dni veliko razmišljam, zakaj je prišlo do tega in se mi zdi, da bodo te težave večno z mano.
Skozi čas sem pri sebi prišel do ugotovitve, da sta glavna vzroka za te težave dva: stres in prebava. V tem članku sem bom posvetil slednji.
Verjamem, da je nekaterim zelo neprijetno govoriti o prebavi in stvareh, ki so povezane s tem, zato bom poskušal pisati čim bolj preprosto in spustiti podrobnejše detajle. Mogoče se boste nekateri tudi videli v spodnjem besedilo in vam bo dalo neko razlago, zakaj prihaja do prebavnih težav, kako jih lahko izboljšamo ter tudi odpravimo.
Moja zgodba prebavnih težav
Za tiste, ki me ne tako dobro poznate, moja šibka točka je že od nekdaj prebava. Zakaj je temu tako verjetno ne bom nikoli zagotovo vedel, lahko pa izpeljem nekaj hipotez.
Kot prvo, sem posameznik bolj občutljive sorte, malce nagnjen k perfekcionizmu in posameznik, ki se pogosto preveč “sekira” ter stvari drži zase in v sebi. Znano je, da imajo takšni posamezniki pogosto težave z želodcem, saj je trebušni predel tela center za čustva in nepredelane stvari. Kopičenje nepredelanih čustvenih stvari se lahko nato pokaže prav z težavami z želodcem in/ali s prebavo. Poleg tega je pa bilo skozi moje življenje nekaj “prelomnih dogodkov”, ki so pustili posledice na moji prebavi.
Rodil pa sem se 4 tedne prezgodaj, prav v tem zadnjem obdobju pa se prebava dojenčka dokončno razvija. Nato sem pri nekaj mesecih starosti v bolnišnici zbolel za rotavirus, ki je lahko zelo škodljiv za prebavo novorojenčka in lahko pusti trajne posledice.
Do najstniških let nisem imel skoraj nobenih težav s prebavo samo: edina stvar, ki jo je pri meni opazila mama, je bila ta, da sem bil po obroku skoraj vedno bolj napihnjen kot pred tem.
Naslednji prelomni trenutek se je zgodil poleti na prehodu iz 8. v 9. razred osnovne šole. Po enotedenskih zelo napornih pripravah z italijansko odbojkarsko reprezentanco dežele Friuli Venezia Giulia v Ajdovščini (lepi časi 😊) sem na počitnicah v termah staknil bakterijo, ki je povzročila okužbo ušesa in dobil sem zelo močne antibiotike. Kako močni so bili ti antibiotiki, se je pokazalo naknadno, saj sem po kuri z njimi izgubil vso telesno pripravljenost, ki sem jo gradil do tedaj. Spominjam se tudi, da sem se takrat prvič v življenju počutil malce otožno in melanholično brez nekega pravega vzroka ali razloga.
Črevesje in antibiotiki
Ko razmišljam za nazaj, se mi zdi, da je bilo prav to zdravljenje z antibiotiki začetek mojih težav s prebavo, ki so se nato postopoma stopnjevale. Antibiotiki – sploh tisti močnejši – so lahko zelo škodljivi za zdravje črevesja. Dolgotrajna uporaba antibiotikov lahko pusti dolgoročne posledice na prebavnem traktu in samem delovanju prebave, kar dokazujejo tudi številne študije. Antibiotiki lahko negativno vplivajo na črevesno floro in lahko poškodujejo črevesno steno, ki postane bolj prepustna, kar povzroči, da hranila in toksini zaidejo v krvni obtok, kar v telesu povzroča kronično vnetje in težave.

Antibiotiki lahko prav tako negativno vplivajo na črevesno mikrobioto. Črevesna flora, mikrobiota ali mikrobiom je organizem nepredstavljive velikosti, v katerem se nahaja več bilijonov živih organizmov – bakterij: strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi jih bilo kar 10 krat več kot je celic v človeškem telesu. Antibiotiki lahko uničijo dobre in koristne bakterije in povzročijo razmah tistih slabih. Disbioza bakterij – negativno razmerje bakterij v črevesju – lahko povzroči težave s prebavo, utrujenost, motnje razpoloženja, težave z duševnim zdravjem, bolezni črevesja (IBS in IBD), slab imunski odziv in celo debelost.1 Nekatere študije so dokazale, da ima lahko zgolj ena doza antibiotikov dolgoročne posledice za črevesno mikrobioto.2
Jaz sem najbrž imel zaradi prezgodnjega rojstva in rotavirusa že malce načet prebavni trakt in mi je že zgolj ena doza antibiotikov pustila posledice.
Če vam zaradi kateregakoli razloga zdravnik predpiše jemanje antibiotikov, lahko morebitne negativne posledice, ki bi jih antibiotiki pustili na vašem črevesju, omilite z vzporednim jemanjem dobrih probiotikov in z uživanjem probiotične hrane: med te spadajo jogurt, kefir, fermentirani izdelki (kislo zelje in repa, olive, kumarice…) in probiotična zelenjava (šparglji, artičoke, česenj, čebula…).
Črevesje in imunski sistem
V srednji šoli so se mi prve večje težave pojavile v zadnjem 4. letniku. Začelo se je po maturantskem izletu poleti, kjer je bilo seveda preveč žuranja, alkohola, nekvalitetne hrane, stresa in premalo spanja. Do takrat se spomnim, da nisem bil veliko bolan, tisti letnik pa sem 4 ali 5 krat lažje zbolel, tako da sem moral spustiti nekaj treningov, čez zimo pa sem tudi prvič zbolel še za gripo. To kaže na dejstvo, kako pomembno je zdravje črevesja za naš imunski sistem.
Strokovnjaki ocenjujejo, naj bi kar 60% celic imunskega sistema ležalo v našem prebavnem traktu, zato se dandanes zelo poudarja pomen zdravega črevesja in urejene prebave. Strokovnjaki poudarjajo, da slaba črevesna mikrobiota negativno vpliva na imunski sistem telesa in da ima ravnovesje črevesnih bakterij ključno vlogo pri oblikovanju ustreznega imunskega odziva.3
Družinski prijatelji so mi v tistem obdobju svetovali, naj grem na zdravljenje na bioresonanco, kjer so me nato diagnosticirali s kandido. Kandida velja za “slabo bakterijo”, ki je naravno prisotna v našem prebavnem traktu in se hrani s sladkorjem, pšenico, svinjino in mlečnimi izdelki. Do težav pride, če in ko se kandida preveč razraste in s tem pahne iz ravnovesja razmerje med dobrimi in slabimi bakterijami.
Takrat sem nato redno hodil na terapije, dobil pa sem tudi mojo prvo “dieto”: izogibati sem se moral pšenici, sladkorju, konzervam in mlečnim izdelkom. Tako sem za prvo silo uredil prebavo in počutje.
Želodec, želodčna kislina in zaviralci protonske črpalke
Moj prvi semester v Ljubljani je zaznamovalo veliko stresa in fizičnega napora: veliko dela in stresa na Fakulteti za arhitekturo in naporno obdobje s težkimi treningi, številnimi tekmami in potovanji pri kamniškem Calcitu. Januarja 2016 sem prvič dobil močne krče v predelu želodca, ki so bili nekaj najhujšega, kar sem do tedaj izkustil. Spominjam se, da sem prve krče dobival med treningi, bili pa so tako močni, da nisem mogel stati zravnano, ampak se raje nisem nikomur potožil, pogoltnil sem bolečino in odtreniral do konca (young & dumb).
Ko sem krče začenjal dobivati tudi čez dan, sem šel do klubske zdravnice, ki me je poslala na gastroskopijo, ta pa je pokazala, da imam refluks oz. GERB (Gastroezofagealna refluksna bolezen). Pri tej bolezni naj bi želodec proizvajal preveč želodčne kisline, kar povzroči, da kislina zahaja iz želodca nazaj v požiralnik, kar povzroča zgago, pekoč občutek in krče. Zdravniki so mi po gastroskopiji predpisali zdravljenje z zaviralci protonske črpalke oz. antacidi: to so zdravila, ki zmanjšujejo nastajanje želodčne kisline in tako rešujejo težave.
V tem obdobju – začetek leta 2016 – sem se prvič začel zanimati in raziskovati o zdravi prehrani. Za darilo sem dobil knjigo Novaka Đokovića Serviraj za zmago, s pomočjo katere sem začel jesti bolj čisto in zdravo. Začel sem se izogibati glutenu in mlečnim izdelkom in jih začel zamenjavati za rastlinske alternative brez glutena in laktoze. Začel sem se počutiti veliko bolje, imel sem veliko več energije in tudi težave z želodcem so se umirile.
Čez čas pa me je začelo malo skrbeti, saj se težave niso izboljšale: refluks se ni umiril, bil sem “odvisen” od zdravil, saj sem brez njih dobival grozno zgago in bolečine v želodcu. Vedno več pa je bilo tudi hrepenenj po sladkorju in sladkem, ki so me občasno, nato pa tudi vedno bolj pogosto, silile k večernem prenajedanju sladkorja.
O morebitnih negativnih posledicah dolgoročnega jemanja teh zdravil takrat še nisem vedel in se v to tudi nisem poglabljal, saj so jih zdravniki pripisovali, češ: “Ah, to pa res ni nič takega” in “Nekateri jih zaradi težav z želodcem komot jemljejo tudi celo življenje, nič ni narobe s tem.” Šele pred kratkim sem prišel do spoznanja, kakšne negativne posledice ima lahko dolgoročno jemanje teh zdravil na splošno zdravje.

Strokovnjaki povezujejo jemanje antacidov s spremembami v črevesni flori, razraščanjem slabih bakterij v črevesju, slabšo absorpcijo hranil, povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, težavami jeter, slabšimi kognitivnimi funkcijami in poslabšanjem refluksa po umiku zdravil.4 Najnovejša študija s tega področja pa prikazuje povezavo med dolgoročnim jemanjem zaviralcev protonske črpalke in skoraj 25% dvigom v možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.5
Ob nabiranju znanja o prehrani sem prišel tudi do spoznanja, da do refluksa ne prihaja zaradi presežka želodčne kisline, temveč ker je je premalo. Pomanjkanje želodčne kisline pošlje telesu signal, naj ne zapre zaklopke med želodcem in požiralnikom, kislina pa tako uhaja nazaj v požiralnik in povzroča v njem razjede in pekoč občutek, ki ga občutimo kot zgago, čeprav temu večina zdravnikov nasprotuje.
Spomladi 2017 sem začel jemati prehransko dopolnilo Betain HCl, ki vsebuje klorovodikovo kislino in s tem nadomešča želodčno kislino, in postopno sem lahko po skoraj letu in pol vsakodnevnega jemanja končno opustil zdravila. Od takrat tudi nimam več težav z želodčnimi krči in zgago, pa tudi hrepenenj po sladkorju ni več.
LCHF in novo prehransko znanje
Eden izmed glavnih razlogov, da sem se na prehodu iz 2016 v 2017 odločil za LCHF oz. ketogeno prehrano je bil ta, da sem med raziskovanjem našel ogromno bazo anekdot ljudi, ki so trdili, da jim je LCHF prehrana pozdravila refluks in odpravila težave z želodcem. Ker mi do takrat ni nič pomagalo, sem se odločil za takšno “radikalno” spremembo v moji prehrani.
LCHF je angleška kratica za Low Carb, High Fat – nizka vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoka vsebnostjo maščob. To je torej prehrana, ki izloča živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in sladkorja (kruh, krompir, žitarice, sladko sadje, sladkarije in sladice…) in spodbuja uživanje visoko maščobnih živil (maslo, olja, mastne ribe in mastno meso…). LCHF ali Keto dieta ima lahko številne koristi (več energije in boljše kognitivne sposobnosti, pomoč pri hujšanju, metabolno zdravje…), a ima lahko tudi morebitne negativne posledice (težko začetno, prehodno obdobje, začetni vpad športne zmogljivosti, ponovno pridobitev teže po končanju diete, nespečnost…).
Ne poznam točnega razloga, zakaj nekaterim – vključno z mano – prehrana z nižjimi vrednostmi ogljikovih hidratov pomaga pri težavah z želodcem: mogoče je to zaradi manjšega volumna hrane, mogoče zaradi sprememb v črevesni mikrobioti, ki nastane ob spremembi prehrane. Mogoče v ozadju leži še kakšen dejavnik, za katerega ne vemo…
Prav tako sem v tistem obdobju ponovno začel obiskovati bioresonanco, ki je potrdila moje sume na ponovno razširitev kandide. Z bioresonanco, dopolnilom Betaine HCl in prehrano LCHF sem nato do poletja 2017 kandido končno premagal, povrnil sem si črevesno zdravje in dobro počutje.
Stres, burnout in disbioza
Zadnji udarec, ki je pustil posledice, ki jih čutim še danes, se je dogajal 4 leta nazaj. Bil sem sredi moje zadnje sezone pri odbojki in enostavno se je nabiralo preveč vsega: preveč psihološkega in fizičnega stresa na faksu, treningih in tekmah, preveč kofeina, stvari sem delal zato, ker sem jih moral in posledično je bilo preveč jeze in negativne energije, pa tudi nisem užival v temu, kar sem počel. Poleg tega pa sem tudi pretiraval z LCHF prehrano in ketozo. Zlomilo me je sredi novembra 2017.
Zaradi stresa in fizičnih naporov je prebava slabše delovala, potrebovala je veliko več energije za prebavo hrane in mi povzročala veliko nezavednega stresa in tako izčrpavala moje telo in praznila zaloge energije. Slabša prebava pa je hkrati pomenila, da je telo dobilo manj hranil in manj energije. Vse skupaj se je začelo vrteti v začaranem krogu in nastopile so težave z utrujenostjo, izčrpanostjo, zmedenostjo in “brain fog-om”, slabim spancem ter občasne težave s tesnobo in včasih tudi depresijo.
Takrat se mi je tudi prvič pojavljala nenormalna napihnjenost: včasih sem ob koncu dneva bil tako napihnjen, da sem se počutil kot nosečnica v 9 mesecu nosečnosti. Sčasoma sem začel opažati, da vedno slabše prenašam rastlinsko hrano in ogljikove hidrate, ki so mi povzročali veliko težav s prebavo in napihnjenostjo, zato se jih “moral” začet umikati iz moje prehrane.
Poleti 2018 sem nato začel sodelovati z zdravnikom funkcionalne medicine. Testi so pokazali da imam močno disbiozo bakterij v črevesju, zato mi je določil prehrano z veliko prebiotične hrane, vlaknin in veliko prehranskih dopolnil s ciljem pozdraviti črevesje in povrniti vitalnost. Na začetku sem imel veliko upanja in videl nekatere spremembe, nato pa je vse mi je začelo podirati in moje zdravje s časom ni napredovalo.
Pri zdravljenju črevesja pa se pri meni skriva tudi velik vzrok strahu, sramu in skrivanja. Kljub dokaj bogatemu znanju, svojih težav ne znam popolnoma pozdravit in se mi zadeve ne premaknejo in se včasih počutim kar precej ujet na neki “začetni točki.” Mislim, da je to tudi neka notranja blokada, zaradi katere se ne počutim dovolj samozavestnega, da bi promoviral samega sebe in svetoval ljudem, češ: “Kdo pa sem jaz, da bi svetoval in pomagal drugim, saj še svojih težav ne znam pozdraviti…”
Hkrati pa me je zdravljenja črevesja tudi malce strah, ker imam, skoraj vsakokrat ko se tega lotim, negativne reakcije, včasih tudi precej hude: od padca imunskega sistema, močnega brain fog-a in težav z duševnim zdravjem, pa do slabosti in izčrpanosti.
Poskušal sem že veliko stvari: poskušal sem paleo prehrano z veliko vsebnostjo vlaknin in prebiotične hrane, imel 5 manjših obrokov razdeljenih čez dan, ne jesti po sončnem zahodu, zmanjšal sem vnos mesa in jedel veliko zelenjave, poskušal jemati najrazličnejša dopolnila (probiotike, prebiotike, simbiotike, glutamin) ter dopolnila za raztrupljanje telesa… Pa vendar skoraj nič od teh “tradicionalnih praks za zdravljenje črevesja” ni obrodilo želenih rezultatov.
Zdravljenje z bioresonanco
Pred kratkim je moje stanje s prebavo in črevesje doseglo najnižjo točk, zato sem se odločil, da ponovno obiščem bioresonanco, saj sem taval v temi in nisem vedel, kaj se dogaja v mojem telesu.
Zdelo, da imam najbrž še vedno disbiozo črevesnih bakterij, ki mi povzroča težave s prebavo, počutjem, energijo in mentalnim zdravjem. Čutil sem, da mi večina zelenjave ne ustreza in mi povzroča težave, nisem pa vedel zakaj je temu tako: ugibal sem, da je to zaradi porušene črevesne flore in / ali disbioze. Ugibal sem, da se mi je morda ponovno razrasla kandida, ki mi nato povzročala težave. Ugibal sem, da imam mogoče tudi kakšno intoleranco na hrano, ki mi nato povzroča vnetje in nezavedni stres v telesu.
- Rezultati testa
No testiranje mi je odprlo veliko novih spoznanj in tistih “aha trenutkov”, stvari so se mi poklopile in sam pri sebi sem prišel do številnih spoznanj, zakaj sem se slabo počutil in zakaj se mi stvari niso hotele izboljšati. Enostavno povedano, počel sem napačne stvari…
Bioresonanca je pokazala, da imam:
- vneto črevesje in malce vnet želodec,
- slabo črevesna floro in posledično tudi malce prepustno črevo,
- disbiozo bakterij in razraščeno kandido,
- in nekaj prehranskih intoleranc: na pšenico, gluten in salicilno kislino oz. salicilate.
Največje spoznanje je bilo povezano z intoleranco na salicilno kislino oz. salicilate. Salicilna kislina je kislina, ki jo proizvajajo rastline kot obrambni mehanizem proti zajedalcem, škodljivimi bakterijami, glivami, žuželkami ter tudi boleznim. Salicilna kislina je bolj ali manj prisotna v večini rastlinske hrane, največ pa je vsebuje določeno sadje (npr. vso jagodičevje, pomaranče, ananas, breskve, lubenica, kivi…), zelenjava (olive, kumarice, bučke, brokoli, špinača, paradižnik, paprika…), konzervirana živila, začimbe in nekatera druga živila (mandlji, med, meta…).
Čeprav že dolgo časa ne jem veliko zelenjave, sem pa veliko jedel določene živila z zgornjega seznama, ne da bi vedel, da jih ne prenašam. Tako so mi nezavedno povzroča slabo počutje in težave s prebavo, saj uživanje salicilatov ob intoleranci povzroča vnetje želodčne sluznice in sindrom razdražljivega črevesja. Že dan ali dva po tem, ko sem iz prehrane umaknil sadje in živila, ki mojemu telesu niso ustrezala (ananas, lubenica, kivi, melona, jagodičevje, med…) sem se začel bolje počutiti: zjutraj sem se lažje zbujal in sem bil bolj svež, v telesu sem imel manj vnetja, mentalno sem se bolje počutil in sem bil bolj “at peace.”
- Načrt na podlagi testa
Glede na bioresonančni test, mi je terapevtka določila prehrano in dopolnila, s katero bom (upajmo) pozdravil črevesje in “pobil” slabe bakterije. Dodal sem še lastne stvari, za katere vem, da pomagajo pri zdravljenju črevesja in tudi pri meni delujejo: plan vključuje prehransko strategijo, strategijo prehranskih dopolnil ter strategijo življensjkega sloga in miselnosti.
Več o teh strategijah zdravljenja črevesja si lahko preberete v tem članku.
“Naredi danes nekaj, za kar se ti bo tvoj prihodnji jaz zahvalil.”
Sean Patrick Flanery
Pri zdravljenju in spremembah v življenju, rezultatov naših dejanj pogosto ne vidimo in ne občutimo v sedanjosti oz. je pogosto celo tako, da po spremembah občutimo celo negativne posledice. Nazoren primer je trening z utežmi: čeprav se po treningu počutimo bolje, pa lahko pride za nami utrujenost in musklfibr, ki nam lahko, če sta prehuda, odvzame voljo in motivacijo za nadaljevanje.
Pri zdravljenju črevesja lahko pride do podobnega scenarija: čeprav se ob izločitvi hrane, ki nam ne ustreza, in ob začetku zdravljenja, počutimo bolje, pa bo zelo verjetno prišlo v prihodnosti težko obdobje – morda ko se nam bodo slabe bakterije začele upirati in odmirat, bomo pogrešali in hrepeneli po določeni hrani – in nam bo zelo težko vztrajati.
Zato moramo spremeniti perspektivo in motivacijo za vztrajajnost najti v prihodnosti, s tem da bodo naša trenutna dejanja obredila sadove v prihodnosti in bo lažje našemu prihodnemu jazu.
Le vztrajno in pogumno! 💪
Viri in literatura:
1 Kresser, Chris, The High Price of Antibiotic Use: Can Our Guts Ever Fully Recover? https://chriskresser.com/the-high-price-of-antibiotic-use-can-our-guts-ever-fully-recover/
2 Dethlefsen L, Huse S, Sogin ML, Relman DA. The pervasive effects of an antibiotic on the human gut microbiota, as revealed by deep 16S rRNA sequencing. PLoS Biol. 2008 Nov 18;6(11):e280. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19018661/.
3 Kresser, Chris, The High Price of Antibiotic Use: Can Our Guts Ever Fully Recover? https://chriskresser.com/the-high-price-of-antibiotic-use-can-our-guts-ever-fully-recover/
4 Kresser, Chris: The Danger of Proton Pump Inhibitors, link.
5 Yuan J, He Q, Nguyen LH, et al. Regular use of proton pump inhibitors and risk of type 2 diabetes: results from three prospective cohort studies. Gut Published Online First: 28 September 2020. doi: 10.1136/gutjnl-2020-322557, link.