Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10.oktober 2021
Kaj je očem skrito?
Zavedanje duševnega zdravja
Večina nas ve, da je fizično zdravje zelo pomembno za naše splošno počutje in življenje, zato jemo zdravo, se gibamo in športamo, jemljemo dopolnila, poskrbimo za dovolj počitka in spanca.
Kaj pa naredimo za naše duševno zdravje? Pogosto nič, saj nas o tem ni nihče nikoli učil. Deloma so za tem tudi družbeni vzroki, saj je duševno zdravje pogosto še vedno tabu tema in se ji raje izogibamo, ker se počutimo neprijetno, ko o njej govorimo. Vendar če ovržemo stereotipe v povezavi z duševnim zdravjem in nanj pogledamo celostno – kot enega izmed stebrov zdravja – se nam odpre nov prostor za razmišljanje.
Nisem zdravnik ali specialist in predstavljene informacije niso namenjene in ne nadomeščajo strokovnega zdravniškega svetovanja, diagnoze ali zdravljenje. Vsa vsebina temelji na mojem raziskovanju, mnenju in izkušnjah ter se lahko uporablja samo za splošne informacije.
Iskanje vzrokov, vzorcev in implementacija
Če odmislimo klinično diagnosticirane duševne in psihiatrične bolezni ter skušamo mentalno zdravje pogledati z druge plati in najti neke vzroke in vzorce, ki stojijo v ozadju teh težav, se nam odprejo nova spoznanja. Te težave z duševnim zdravjem lahko nato razumemo kot sporočilo, da je nekaj narobe, in povabilo naj nekaj spremenimo in popravimo.
Najprej se moramo zavedati, da so duševne težave nekaj vsakdanjega in “običajnega” v naši moderni zahodni družbi: na milijone ljudi se dnevno spopada s tesnobo, v ZDA pa je okoli 17 milijonov odraslih (7% prebivalstva) v življenju imelo vsaj eno večjo epizodo depresije (vir). Dobro je, če sprejmemo in se sprijaznimo z dejstvom, da tudi če se včasih tako počutimo, z nami ni nič narobe: če bomo sami pri sebi utrjevali napačna prepričanja, bomo stvari samo otežili.
Sam pri sebi sem skozi leta prepoznal nekatere vzroke in vzorcev, ki jih lahko povežem z duševnimi težavami: izbruhi slabega počutja, tesnobo, depresijo in melanholijo. Včasih so težave posledica zgolj enega, včasih po so kombinacija večih dejavnikov.
Katere stvari lahko torej negativno vplivajo na naše duševno zdravje in ali lahko zanje najdemo tudi nekaj znanstvene podlage?
1. TELESNI VZROKI IN VZORCI
Naše telo je naš “avatar” – igralni lik oz. protagonist – s katerim se premikamo po tem svetu in po naši življenjski poti. Telo je osnova in če ne deluje optimalno, se lahko pojavijo številne težave, ki se včasih izražajo kot težave z duševnim zdravjem. Kaj lahko v telesu povzroči težave, ki lahko nato negativno vplivajo na duševno področje?
- Stres
V zdravniški stroki velja stres za krivca št. 1 za moderne težave in kronične bolezni. Evolucijski mehanizem stresa nam je skozi večino človeške zgodovine služil za preživetje, saj nam je omogočil, da smo se z nevarnostjo borili ali pred njo zbežali, v modernem svetu pa je ta mehanizem stalno, kronično aktiviran in pusti negativne, zdravstvene posledice. Če smo konstantno pod fizičnim in/ali mentalnim stresom, lahko sprva nastopijo simptomi tesnobe, sčasoma pa se lahko naši nadledvični žlezi tako utrudita, da nastopi zelo močna utrujenost oz. izgorelost, ki ju pogosto spremlja tudi depresija.
“Depresivni postanemo zato, ker smo utrujeni, in ne obratno.” ~ Ben Angel
- Vnetje v telesu
Vnetje v telesu je velik problem v današnjem modernem svetu: številne nove študije povezujejo preveč vnetja v telesu tako z modernimi kroničnimi boleznimi, kot tudi z težavami z duševnim zdravjem (vir).
Vnetje v našem telesu si lahko predstavljamo kot neke vrste požar, v katerega more telo vložiti veliko truda in napora, da ga pogasi. Težava ni v akutnem vnetju, ki ga povzroči npr. fizična aktivnost: tako vnetje deluje na naše telo hormetično in ga naredi močnejšega. Težava nastane pri kroničnem vnetju, ki ga v telesu lahko povzročijo stres, kajenje, toksini iz okolja, kemikalije in najpogosteje sodobna hrana in prehrana, ki vključuje preveč hitre hrane, predelanih ogljikovih hidratov, rastlinskih olj in enostavnih sladkorjev.
- Sodobna prehrana
Dandanes jemo ljudje vedno več industrijsko predelane hrane in vedno manj naravno pridelane hrane. Najpogostejša vnetna hrana v naši modernih prehrani so rastlinska olja, industrijski izdelki, predelani ogljikovi hidrati in presežek sladkorja. Velika težava so prav rastlinska olja (sončnično, koruzno, bombažno, repično, arašidovo olje itd.), saj vsebujejo ogromne količine nenasičenih omega 6 maščob. Evolucijsko človek ta olja nikoli ni užival v tako ogromnih količinah kot trenutno v naši modernih družbi. Skozi zgodovino so rastlinska olja prvič začela zamenjevati živalske maščobe v 60. letih prejšnjega stoletja v upanju, da bodo zmanjšala smrtnost zaradi srčne bolezni, vendar pa se je zgodilo ravno nasprotno: od takrat so sodobne kronične bolezni (srčna obolenja, rak, diabetes, duševne bolezni…) v porastu. Glavni razlog za te bolezni naj bi bilo prav vnetje v telesu, ki ga ustvarjajo ta olja.
Če vas zanima zgodovina prehrane in si bi o tem več prebrali, vas vabim, da si prenesete mojo brezplačno e-knjigo Jejmo kot naši predniki!, v kateri sem prikazal oris zgodovine človeškega prehranjevanja od
od prazgodovine do danes. E-knjigo si lahko brezplačno prenesete tukaj.
- Prehranske intolerance
Velik problem in stresor za telo so intolerance na hrano. Intolerance v telesu nastanejo zaradi pomanjkanja encimov za prebavo določene skupine živil ali kot avtoimuna reakcija na zaužita živila. V obeh primerih je to za telo velik stresor. V primeru intolerance, telo določene hrane ne more prebaviti in ta neprebavljena potuje skozi telo in povzroča težave. V primeru avtoimunih težav pa se ob zaužitju določene hrane v telesu sproži stresni odziv in imunski sistem. če pa je ta predolgo ali kronično aktiviran pa začne napadati lastne organe.
Najpogostejše so intolerance na gluten, mlečne izdelke, jajca in oreščke ter rastlinski toksini in anti hranila, ki iritirajo naše črevesje in lahko povzročijo težave.
- Pomanjkanje hranil
Pri ljudeh, ki se odločajo za ekstremistične diete, so lahko težave z duševnim zdravjem povezane z pomanjkanjem nekaterih hranil, ki jih z restriktivno hrano ne morejo dobiti. Veliko anekdot je pri veganih, pri katerih so težave z tesnobo in depresijo izginile po ponovni vključitvi živalskih izdelkov v njihovo prehrano. Tudi pri nizkohidratnih dietah se lahko pojavijo epizode depresije, če so posamezniki predolgo brez ogljikovih hidratov in se simptomi izboljšajo ob ponovni vključitvi le teh. Vendar pa v obeh primerih ne moremo zagotovo reči, saj ni prepričljivih študij s tega področja.
- Prebava in črevesje
Črevesje in možgani so med seboj povezani preko vagus živca, ki je kot nekakšna “dvosmerna cesta”. Kaj to pomeni? To pomeni, da lahko možgani vplivajo na delovanje črevesja in črevesje na možgane. Ste že kdaj imeli prebavne težave po stresnem dogodku ali med stresnim obdobjem? To je to.
Vendar se ne zavedamo, da ima naše črevesje pomembno voljo tudi pri naše počutju: če kaj v našem prebavnem traktu “ne štima” se lahko to pokaže z utrujenostjo, zmedenostjo, slabo koncentracijo in “brain fogom” ter tudi z duševnimi težavami.
Vedno več študij dokazuje, da lahko težave z črevesjem, slaba prebava ali slaba mikrobiota povzročijo tesnobo in depresijo, z ozdravitev teh težav pa pa tudi duševne težave izginejo.
Kaj lahko sami naredimo?
“Awareness creates choice.”
Ryan Munsey
- Fizična aktivnost
Ogromno študij dokazuje pozitiven učinek že zmerne, dnevne fizične aktivnosti tako na splošno, kot tudi na duševno zdravje. Prav tako zmerna aktivnost tudi znižuje stresne ravni in pripomore k boljšemu počutju. Šport in rekreacija sta pogosto tudi zelo poceni in bi morala biti prvo polje na seznamu stvari, ki bi jih morali imeti odkljukane.
- Počitek in protistresne aktivnosti
Čeprav nam družba narekuje da morejo biti vedno “on”, vedno v pogonu, pa je počitek ključnega pomena za naše optimalno delovanje.
Pri visokem stresu se svetuje uporaba sprostitvenih tehnik – npr. meditacija, dihalne vaje ter vizualizacija – ki nam na krajši rok pomagajo z obvladovanjem stresa in tesnobe, na daljši rok pa nas naredijo mentalno in duševno močnejše in odpornejše na stres in življenjske preizkušnje.
- Pogasimo vnetje
Nekatere študije so dokazale, da so ljudje izboljšali ali celo pozdravili simptome depresije samo s tem, da so prešli s standardne ameriške prehrane na bolj zdravo in naravno hrano (študija) Torej lahko že z izbiro naravne in zdrave prehrane, ki vključuje manj hitre hrane, predelanih živil, rastlinskih olj in predelanega sladkorja, pripomoremo k zmanjšanemu vnetju in boljšemu duševnemu zdravju.
Blagodejno na vnetje vplivajo tudi nekatere lifestyle izbire: uporaba mrzle vode in dihalne tehnike (npr. Wim Hof dihalna tehnika:
- Odkrit intolerance in jih odstraniti iz prehrane
Intolerance na hrano najlažje odkrijemo z dobrim testom za prehranske intolerance in alergije, lahko pa jih odkrijemo tudi z prehranskim dnevnikom in eksperimentiranjem. Za nekaj dni odstranimo določeno skupino živil, za katero se nam zdi da nam povzroča težave, in jo nato ponovno vključimo, v tem času pa spremljajmo počutje. Če se po ponovni vključitvi teh živil pojavi slabo počutje, je to znak, da nam ta živila ne pašejo najbolj in je bolje, da se je izogibamo.
- Postenje
Tako krajši (intermittent fasting) kot daljši post (prolonged fast) imata lahko zelo pozitiven učinek tako na zmanjšanje vnetij, prebavnih težav kot tudi na splošno počutje, saj se lahko telo v tem času, ko ne prebavlja nove hrane, posveti obnovi in iskanju ravnovesja. Zaradi tega lahko postenje zelo blagodejno vpliva na težave z duševnim zdravjem.
- Prehranska dopolnila
Prehranska dopolnila so zelo koristno orodje pri najrazličnejših namenih in ciljih. Zaradi modernega kmetijstva, ki je zemljo izropala hranil, moderne hrane, ki je opustošena s hranil, in povečanega življenjskega stresa, ki porablja ogromno telesne zaloge mikrohranil, za optimalno delovanje lahko izbira pravega dopolnila za optimalno delovanje in boj proti najrazličnejšim težavam pomeni ogromno
Pri različnih težavah pomagajo različna dopolnila.
- Pri obvladovanju stresa pomagata magnezij, ki na telo deluje pomirjujoče, in adaptogeni (npr. ašvaganda), ki telesu pomagajo, da se prilagodi na stres,
- Pri utrujenosti in izčrpanosti pomagajo B vitamini, ki so glavni vitamini pri sproščanju energije v telesu.
- Za zmanjševanje vnetij v telesu pomagajo omega 3 maščobne kisline, kurkumin in CBD olje.
- Za prebavne težave in težave s črevesjem v večini primeru pomagajo probiotiki, ki pomagajo naseliti koristne bakterije v črevesju, dopolnilo Betaine HCl in dopolnilo prebavnih encimov, ki pomagajo telesu, da lažje in boljše prebavi hrano.
2. SEZONSKI VZROKI
Pozno jesen in začetek zime zaznamuje sezonska motnja razpoloženja (ang. Seasonal affective disorder ali SAD), ki je zelo razširjena težava po celotnem svetu. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi težava letno prizadela kar 15% splošnega prebivalstva. Motnja različno vpliva na posameznike in se lahko kaže skozi različne simptome – pri nekaterih lahko pride tudi do simptomov in tesnobe in depresije.
Kaj lahko sami naredimo?
Simptome spreminjanja letnih časov lahko ublažimo in na motnjo pozitivno vplivamo s uravnoteženo prehrano, prehranskimi dopolnili in življenjskim slogom:
Več o tej temi si lahko preberete v tem članku.
3. PSIHOLOŠKI VZROKI IN VZORCI
Ker je področje psihologije ogromno in sam nimam dovolj kompetenc za o njem, bom tukaj izpostavil le nekaj stvari, ki se mi zdijo pomembne in sem jih opazil tudi pri sebi.
Pogosto se lahko simptomi tesnobe in depresije pojavijo, če se počutimo kot da nekam ne spadamo in/ali se počutimo, da nas nihče ne razume. Zavedati se moramo, da mi nismo naša čustva in da nas čustva, ki jih čutimo v danem trenutku, ne definirajo.
- Lažna prepričanja
K poslabšanju težav z duševnim zdravjem prispevajo tudi lažna prepričanja, ki jih imamo o sebi: npr. če mislimo, da je z nami nekaj narobe, ker imamo težave z duševnim zdravjem. Če sami pri sebi to prepričanje še naprej utrjujemo in mu verjamemo, bomo stvari samo poslabšali in otežili.
- Nakopičen stres
Velik del težav z duševnim zdravjem lahko izvira tudi iz nakopičenih in potlačenih stvari: nakopičen stres in potlačena čustva. Naše telo ima celični spomin, s katerim ohranja spomin na vsak stresor, ki smo ga doživeli v svojem življenju: spominja se vse vnetne hrane, ki smo jo kdaj pojedli, vsake noči, ki smo jo “prežurali”, vsake , ko smo mentalno premagali utrujenost in stisnili zobe da smo dokončali trening, projekt ali dolg naporen teden na delu. Vse to je shranjeno v našem celičnem in genetskem spominu. Ves ta nakopičeni stres se lahko nato manifestira v sedanjosti kot vsakodnevni stres, ki ga doživljamo, kot naša zmanjšana sposobnost obvladovanja trenutnega stresa, kot prebavne težave, intolerance na hrano, avtoimunske motnje, ter tudi kot tesnoba, depresija in druge težave z duševnim zdravjem.
- Potlačena in nepredelana čustva
Vendar pa naše telo ne “kopiči” samo fizičnih stresorjev: ohranja in spominja se tudi vseh duševnih in psiholoških stvari in težav, ki so nas v življenju prizadele. Negativna in nepredelana čustva, ki smo jih potlačili, lahko zelo negativno vplivajo tako na naše splošno počutje kot tudi na težave z duševnim zdravjem.
- Travme
Na težave z duševnim zdravjem močno vplivajo tudi travme, ki lahko zelo disregulirajo naš živčni sistem. Če imamo v telesu shranjene travme iz preteklosti, nas bo strah, ne bomo dobro spali, imeli bomo imunološke motnje, bili bomo tesnobni in verjetno celo depresivni. Prav tako je povezava med posttravmatskim sindromom (PTSD), ki je neke vrste travma, in depresivno motnjo neizogibna in se ji posveča vedno več pozornosti.
- Razmere povezane s Covid krizo
Tudi trenutne razmere v povezavi z Covid krizo – negotovosti, strah, razdvojenost ljudi in politika, omejenost druženja in osebnih stikov – lahko močno vplivajo na naše duševno zdravje. Ljudje smo socialna bitja in cvetimo med ljudmi in v skupnosti.
Kaj lahko sami naredimo?
- Sprejemanje
Sprejeti moramo dejstvo, da nismo naša čustva in da z nami ni nič narobe, če se počutimo se tesnobno ali depresivno. Čustva so pogosto le miselni izrazi dogajanja v našem telesu in sveta okoli nas. Včasih je tudi zelo koristno, da s temi čustvi ne borimo in se jim ne upiramo: pogosto bolj kot se borimo z njimi in jih poskušamo odrivati proč, bolj bodo vztrajala in se nam borila kontra. Ko sprejmemo dejstvo, da nismo naša čustva, jih lahko občutimo in pustimo, da gredo svojo pot.
- Začni postavljati boljša vprašanja
Nevrološko smo oblikovani za odgovarjanje na vprašanja. Naši možgani to počnejo nenehno, navadi brez da bi se tega zavedali. Vendar se hkrati ne zavedamo, da ko zavestno postavimo vprašanje, naši možgani nimajo druge izbire, kot da najdejo odgovore na to vprašanje. In pogosto to počnemo narobe: nezavedno postavljamo napačna vprašanja, ki so kontraproduktivna in nas potiskajo še navzdol po negativnem pobočju.
Zato spremeni vprašanje iz “Zakaj se to meni dogaja?” v “Zakaj je prišlo do tega?” “Kateri so razlogi za tem slabim počutjem?” “Kaj se lahko iz tega naučim?”
- Spremeni lažna prepričanja
Naše prepričanje o sebi in svetu okoli nas bo neposredno spremenilo način, kako vidimo in doživljamo sebe in svet, v katerem živimo.
Ta lažna in strupena prepričanja so najboljši način, da jih odpravite z beleženjem in / ali z delom s terapevtom: ko jih obdelamo, moramo vnesti nova prepričanja o sebi in svetu, v katerem živimo. Eden najboljših načinov, kako to storiti to je s afirmacijami.
- Sprosti nakopičene stvari
Za sproščanje nakopičenih in nepredelanih čustev vedno pomaga dober in odkrit pogovor z bližnjo osebo, ki ji zaupamo, ali s strokovnjakom ali terapevtom, ki nam lahko pomaga odkriti in predelati stvari, ki nas držijo nazaj. Sproščanje nakopičenega stresa pa lahko dosežemo s počitkom, “destress” dnevom, globokimi meditacijami, plesom, dihalnimi vajami, različnimi terapijami in tudi s psihadeličnimi substancami.
Tudi pisanje dnevnika je zelo koristna terapevtska metodo. Z zapisovanjem misli in počutja iz svoje glave v dnevnik prelijemo na papir vse, kar nas terja, kar nas pogosto močno razbremeni – tako čustveno kot mentalno. Prav tako je pisanje dnevnika koristno pri prepoznavanju psiholoških in miselnih vzorcev, ki nas morda držijo nazaj in nam povzročajo težave, včasih tudi težave z duševnim zdravjem.
- Druženje
Čeprav so socialne razmere občutljive, se poskušajmo redno družiti z ljudmi, ki nam veliko pomeni in ob katerih se počutimo bolje.
4. DUHOVNI oz. SPIRITUALNI VZROKI
Čeprav se to sliši malo woo-woo in je temu mogoče težko verjeti, pa številni
zdravilci po celem svetu verjamejo, da je človek duhovno, energetsko in telesno bitje, neravnovesje med temi nivoji pa lahko pusti posledice na fizičnem in duševnem zdravju. Vsak človek naj bi imel torej svojo dušo, ki je povezana s telesom.
Ob tesnobi in depresiji nam mogoče duša nam sporoča, da nekaj ne štima in nas nagovarja, da naj nekaj spremenimo. Morda smo zavili z naše prave življenjske poti. Morda naše trenutno poslanstvo ni v skladu z našim življenjskim namenom in ciljem.
Energija v telesu nastaja s pravilno prehrano in življenjskim slogom, vendar pa obstaja še en vidik, kako energija nastaja, ki ni dobro razumljen in ga ne znamo dobro pojasnit. To je drugačna energija, Energija pisana z veliko začetnico E, ki je ne vidimo in je ni mogoče izmeriti pa vendar ima ta izjemen pomen za nas in naše dobro počutje. Kolikor imam sam razumevanja in kolikor sem sam to izkusil, ta Energija nastaja, ko počnemo stvari, ki nas veselijo, za katere čutimo namen in poslanstvo, ter živimo življenje, ki nam je namenjeno.
Ko pogledam pri sebi za nazaj, so bila obdobja, ko sem se najbolje počutil, čas, ko sem delal na stvareh, ki so me zares veselile in sem čutil močan občutek namena in misije – da sem na pravi poti in delam, kar mi je usojeno. Zanimivo je, da čeprav v tem času delaš več, imaš občutek da zmoreš vse in da se počutiš odlično, saj se ti ta energija vrača, te polni in vleče naprej.
Ko pa tega veselja, občutka namena, misije ali poslanstva v našem življenju ni, lahko pogosto nastopijo najrazličnejše težave: utrujenost, brezvoljnost, apatija in tudi težave z duševnim zdravjem (tesnoba in depresija). Zanimive so anekdote in študije primerov iz časov, ko ženske niso imele takšnega položaja v družbi kot ga imajo danes in so bile večinoma doma in opravljale gospodinjska opravila. Veliko se jih je takrat počutilo depresivnih, pa čeprav “so imele vse kar so potrebovale in so opravljale to, kar naj bi bil njihov namen, kar so možje in družba od njih pričakovali”. Takrat so ženske občutile globoko krivdo, ker so se tako počutile, z današnjega vidika pa se nas dejstvo, da so se tako počutile, morda ne preseneča,
Kaj lahko sami naredimo?
- Umiri se in prisluhni
Včasih pomaga, da se umirimo in prisluhnemo, kaj nam želi duša povedati: v sebi pogosto poznamo vse odgovore in rešitve na vprašanja in probleme, s katerimi se srečujemo, le naučiti se moramo zanje vprašati in odgovore slišati. Velikokrat tako najdemo kakšen odgovor na težave, s katerimi se spopadamo. Do tega “višjega znanja” lahko dostopamo, ko se “glava” in analitičen umirita, do česar pa pridemo v miru in tišini, globoki sproščenosti, pomočjo dihalnih tehnik in globokimi meditacijami. Tudi razne terapije pri zdravilcih in terapvtih so pogosto lahko prelomna točna pri novih spoznanjih in odkritjih.
- Poišči svoj namen in misijo
Strokovnjaki spoznavajo, da je imeti v življenju namen in misijo, ki nam dajejo zagona, motivacije in energije, eden izmed najboljših predikatorje dolgega življenja, dobrega zdravja, sreče in manjše tveganje za smrt zaradi vseh vzrokov. Pri iskanju se lahko opremo na več indikatorjev: kaj radi počnemo, kje čutimo “
namen”, katere aktivnosti nam dajejo in vračajo energijo, pri katerih aktivnosti dosežemo flow, kje smo unikatni in lahko vplivamo na druge in svet okoli nas – vse to so pokazatelji, da je mogoče neka stvar del našega namena in poslanstva.
- Psihadelične substance
V nekaterih primerih zelo pomagajo tudi psihedelične substance, ki nam pomagajo se soočiti z našimi lastnimi utvarami, demoni in strahovi, se priklopiti na pravi, neskončni vir Energije, odkriti naš življenjski namen in se povezati s Stvarstvom in silami, ki so večje od nas. Prav tako izhaja vedno več študij, da sta terapija s psilocibinom in terapija z MDMA veliko bolj učinkovite od ostalih tradicionalnih psihoterapevtskih terapij in farmakoloških zdravil pri zdravljenju raznovrstnih težav z duševnim zdravjem: tesnoba, depresija, bipolarnost, PTSD, nagnjenost k samomoru itd.
Tukaj bi izpostavil, da so teh substanc ne poskušajte sami, ta točka je zgolj za informativne namene
Ko pri sebi pomislim za nazaj, so bili moji najtežji dnevi posledica kombinacije vseh zgoraj naštetih faktorjev: fizična utrujenost, prebavne težave, nakopičen stres in nepredelana čustva ter občutek, da nekam ne sodim in da moje življenje ne gre v smer, v katero sem si želel. Na take dneve je težko zbrati motivacijo in upanje, da bodo stvari boljše, vendar znani rek pravi:
Včasih potrebujem samo dober spanec. Včasih se moram nekomu izpovedati. Včasih moram iti iz svoje glave in naredit dober trening. Včasih si moram vzet dan povsem prosto in dovolit, da pride ven ves potlačen stres in potlačena čustva. Včasih moram samo počakati, da moja prebava opravi svoje delo in zavrže stvari, ki so mi povzročale težave.
Kot sem skozi članek že nekajkrat omenil, je ključ v temu, da ne dovolimo da nas temni dnevi in težave z duševnim zdravjem opredelijo. Mi nismo naša čustva, mi nismo naše misli in občutenja. Če se počutimo melanholično ali depresivno, še ne pomeni, da smo depresivni in da je z nami karkoli narobe. Čustva so kot vreme: pridejo in gredo.
Zavedajmo se svojega počutja. Ob slabem počutju poskušajmo ugotoviti, zakaj je prišlo do tega, si vzemimo bolj “na izi” in se ne borimo, saj se nam bo morda še bolj uprlo.
Moderno življenje zna biti na trenutke tudi zelo naporno: v primeru, da je tako hudo, da se ne vidite ven, potem pa vsekakor, prosim obiščite strokovnjaka, ki vam bo znal pomagat.
Jani Konjedic 