Tri največje spremembe v prehranskih navadah ljudi skozi zgodovino

Začetek modernih prehranskih navad, začetek prehranjevanja z visokimi vrednostmi rastlinskih maščob in začetek modernih prehranskih smernic – Zgodovina prehrane #1

19. IN ZAČETEK 20. STOLETJA: PRVA VELIKA SPREMEMBA V PREHRANSKIH NAVADAH

Sredi 19. stoletja se je začelo novo obdobje v zgodovini prehrane: industrijska revolucija je prinesla številne tehnološke novosti (konzerviranje, hlajenje, zamrzovanje in transport hrane), ki so pripomogle k boljši kakovosti in večji količini hrane.

Tudi 20. stoletje je prineslo številne novosti in spremembe: leta 1929 je bil izumljen prvi zamrzovalnik, 1930 električna pečica, konec 40.let pa še hladilni tovornjak. Trgovine so prerasle v trgovske verige, na policah je prevladovala globoko zamrznjena hrana, razvil se je transport hrane na velike razdalje, ki je omogočil večjo ponudbo.

Začela se je razvijati prehranska industrija, kot jo poznamo danes. Začela je izkoriščati človeški nagon in »poželenje« po hranjenju, po sladki, slani in visoko kalorični hrani. Začeli so nastajati novi, nenaravni, predelani izdelki in hrana, ki niso vsebovala naravnih hranil, hkrati pa je vsebovala velike količine sladkorja, soli, rastlinskih maščob in umetnih dodatkov (emulgatorji, konzervansi…). Prav tako so bila eksotična živila dostopna vse leto. Začelo se je tudi oglaševanje izdelkov in povezovanje hrane s človeškimi čustvi in družbenim življenjem.

Vse to je prispevalo k začetku modernih prehranskih navad, kot jih poznamo danes. Kronično pomanjkanje hrane se je spremenilo v stalno dostopnost hrane: ljudem je bila na dlani visoko kalorična hrana in eksotična živila, za hrano se ni bilo potrebno več truditi in garati. Čeprav je vse to pomenilo boljše in lažje življenje, pa so hkrati začele tudi nove težave. Človeško telo se tem spremembam v dostopnosti hrani ni uspelo prilagoditi: naša biologija in DNK zapis sta še vedno enaka kot pri ljudeh izpred neolitske kmetijske revolucije.

Obilje hrane je s seboj začelo prinašati čezmerno hranjenost in debelost: v drugi polovici 19. stoletja pa se je prvič v zgodovini zgodilo, da je prekomerna teža postala težava. Skozi zgodovino je bila debelost cenjena in ni bila množično razširjena: zanjo so pravili, da je »lepa, je znamenje bogastva in prehranjevalne blaginje«. Iz tega lahko razberemo, da je imel pojem pozitivno konotacijo, saj so si debelejši ljudje praviloma lahko privoščili več, boljšo in bolj kvalitetno hrano, so bili bogatejši in višje na družbeni lestvici. V 20. stoletju se je debelost še bolj razmahnila, strah in nevarnost pred lakoto pa sta zamenjala strah in nevarnost pred debelostjo (angl. »fear of obesity«).

Začele so nastajati tudi nove bolezni, ki jih do tedaj svet ni poznal: danes jih poznamo pod izrazom »moderne kronične bolezni«: sladkorna bolezen oz. diabetes, presnovne, nevrodegenerativne in srčno-žilne bolezni.


60. LETA 20. STOLETJA: DRUGA VELIKA SPREMEMBA V PREHRANSKIH NAVADAH

V šestdeseta leta 20. stoletja datiramo drugo veliko spremembo v prehranskih navadah ljudi: začetek prehranjevanja z visokimi vrednostmi rastlinskih maščob.

Rastlinska olja niso bila popolna novost: skozi zgodovino so ljudje poznali in porabljali naravno prisotna in naravno pridobljena olja v zmernih količinah: najbolj razširjena so bila olivno, sezamovo, bombažno, sojino in sončnično olje. Prav tako so se nekatera olja veliko uporabljala za industrijske namene.

Do prve polovice 20. stoletja so se v gospodinjstvih tako v Evropi kot v ZDA uporabljale predvsem živalske maščobe: svinjska mast, loj, maslo in smetana.

Prve zamenjave v kuhinji so se zgodile konec 19. in začetek 20. stoletja. Prehranska podjetja so začela primešavati rastlinska olja k živalskim maščobam in tako so nastali prvi novi izdelki: margarina in rastlinska mast v trdni obliki.

Vzroki za nove izdelke so bili cenejša pridelava in posledično več zaslužka za prehranska podjetja, ter cilj, da se v prehrani ljudi rastlinske maščobe zamenjajo do tedaj uporabljene nasičene živalske maščobe, ker so za njih verjeli do povzročajo srčno-žilne bolezni in druge moderne bolezni.

V drugi polovici 20. stoletja se je tako zgodila popolna prevlada rastlinskih maščob.


70. LETA 20. STOLETJA: TRETJA VELIKA SPREMEMBA V PREHRANSKIH NAVADAH

V prehranski svet se vmeša ameriška vlada

V poznih 70. letih prejšnjega stoletja se je v prehranski svet vmešala ameriška vlada. »To je svet prehrane poneslo izven znanstvenega področja v svet politike in oblasti«.

Leta 1976 so se v ameriške kongresu začele obravnave na temo prehrane in bolezni, na katerih so številni strokovnjaki za medicino in prehrano predstavili svoje mnenje in dokaze o povezavi med prehrano in novimi, kroničnimi boleznimi. Naslednje leto, 1977, je izšla listina Dietary Goals for United States, s katero se je v ZDA začela »nizkomaščobna politika.« Cilj je bil zmanjšati vnos maščob in nasičenih maščob, holesterola, soli in sladkorja, saj naj bi prav ta hranila zaslužna za porast bolezni v ZDA, in povečati vnos ogljikovih hidratov.

Leta 1980 je sledila objava prvih uradnih prehranskih smernic, izdajatelja pa sta bila ministrstvo zdravje in človeške vire ter ministrstvo za kmetijstvo.

Cilji in razlogi za nizkomaščobno politiko

  • Zmanjšati vnos nasičenih maščob in holesterola
  1. Povezava med nasičenimi maščobami in srčno-žilnimi boleznimi

Nasičeni maščobe in holesterol bili takrat videni kot krivci za srčno-žilne bolezni in je bilo treba njihov vnos v prehrani ljudi zmanjšati.

  1. Povezava med nasičenimi maščobami in rakom

Drugi razlog za njihovo zmanjšanje, pa je bila povezava med vnosom nasičenih maščob in rakom. V času obravnav v ameriškem kongresu je prvič na plan prišla študija,ki je dokazala, da je imela druga generacija migrantov iz Japonske in Portorika po prihodu v ZDA veliko višje tveganje za različne vrste raka (za raka debelega črevesa, raka na dojki, raka mehurja …) kot vrstniki v njihovi rodni domovini, vzrok za to pa naj bi ležal prav v spremembi prehranskih navad.

  • Zmanjšati vnos rdečega mesa

Razlogi za zmanjšanje rdečega mesa so večplastni.

  1. Visoka vsebnost nasičenih maščob in holesterola

Rdeče meso vsebuje veliko nasičenih maščob in holesterola in ga je bilo zato potrebno umaknit iz prehrane ljudi.

  1. Družbeni in zgodovinski vzroki

Skozi zgodovino se je rdečega mesa prijel negativni predznak. Začelo se je s krščansko kulturo, ki je v rdečem mesu videla greh. Nato se je ta miselnost ponovno obudila v času razsvetljenstva: v tistem času so rdeče meso povezovali s pohlepom, verjeli so, da ima moč spodbujati čutnost in spolne zmožnosti, ki sta bila videna kot »ovira do duhovnega življenja«.

  1. Politični vzroki

Nekateri kritiki opozarjajo na dejstvo, da za vzroki za zmanjšanje vnosa rdečega mesa stoji velika prehranska industrija, kateri bi zmanjšan vnos živalskih izdelkov omogočil večji dobiček z izdelavo in prodajo industrijsko pridelanih izdelkov iz žitaric in rastlinskih olj. Poleg tega naj bi bil prvi odbor za prehrano sestavljen večinoma iz vegetarijancev, ki so bili prepričani v nevarnost rdečega mesa.

  1. Moderna živinoreja in vzreja živali

Zadnji razlog za zmanjšanje rdečega mesa pa je problematičen še danes. Z večanjem števila prebivalcev, sta se povečala tudi povpraševanje in poraba rdečega mesa. Prehranska industrija je z željo po zaslužku in hitrejši pridelavi mesa, živali in živino preselila iz njihovega naravnega okolja in jih začela gojiti v industrijskih obratih. Še dandanes se opozarja na moralne dileme pri vzreji in zakolu živine.


Če vam je bil članek zanimiv in si želite prebrati več o zgodovini prehrane, sem napisal krajšo e-knjigo z naslovom Jejmo kot naši predniki!, v katero sem vključil vse znanje, ki ga imam o zgodovini prehrane.

Knjigo si lahko čisto brezplačno prenesete s klikom na spodnjo povezavo.

Brezplačen prenos e-knjige Jejmo kot naši predniki! Zgodovina prehranskih navad od prazgodovine do danes.

Prijetno branje vam želim!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: