Kako preoblikovati “neuspeh” in ga uporabiti za rast in postati boljši
Mediji nas zadnje čase vedno bolj strašijo, da prihaja recesija, inflacija in finančna kriza.
Katerega strokovnjaka bi izbrali za finančno svetovanje za mirnejšo in varnejšo finančno prihodnost? Osebo A, ki premore ogromno teoretskega znanja in blesti z razlagami težav in rešitev na socialnih omrežjih? Osebo B, ki je ima veliko znanja, je finančno zelo uspešna stoječa in ima same zmagovite investicijske zgodbe? Ali osebo C, ki je kljub bankrotu pred leti, sedaj dobro finančno stoječa?
Dandanes nas privlačita predvsem prva dva modela – osebe A in B. Naj bo to zaradi kapitalistične družbe, ki poveličuje uspeh, bodisi zaradi socialnih omrežji in medijev, ki nam slika idealen portret brez zakulisja.
Odločamo se na podlagi uspeha, karizmaticnosti in čustev, ki v nas sprožajo. Kar ne vemo je to, kaj je v ozadju.
Ne vemo, da se oseba A kljub njegovem globokem finančnem znanju in karizmatičnosti koplje v kreditih in posojilih. Ne vidimo, da je oseba B kljub vsemu denarju in premoženju osamljena, nesrečna in nezadovoljna z življenjem nasploh. Ne zavedamo se, da je oseba C, kljub temu da nima takega šarma in je manj bogata, veliko bolj srečna in zadovoljna.
Mogoče je vzrok in razlog za srečo in zadovoljstvo prav padec, poraz ali neuspeh, ki ga je doživela z bankrotom. Osebi C je bankrot dal nekaj več: izkušnjo in znanje, kako je neuspeti, kako se pobrati in ponovno zmagati.
Upal bi si trditi, da ima oseba C za ponuditi nekaj več: znanja, izkušnje in vrednote, ki se jih ne da naučiti ali kupiti. Izkušnje in znanje, kako je pasti, kako je biti na dnu, kako se ponovno sestaviti in se nato spet dvigniti.
Antični Grki so imeli dve besedi za znanje oz. vedenje: eídein in gnosis.
Prva beseda se je uporabljala za intelektualno znanje, druga pa je za znanje, ki se ga pridobi skozi izkušnje.
Nekateri jeziki so to razlikovanje ohranili do danes: italijanščina razlikuje med besedama sapere in in conoscere, francoščina med besedama savoir in connaître, španščina med besedama saber in conocer, nemščina pa med besedama wissen in kennen.
S prvimi besedami opisujemo in sporočamo intelektualno znanje in razumevanje, z drugimi pa znanje, ki smo ga nabrali skozi osebna izkušenja in doživljanja na lastni koži.
Zaradi nerealnosti socialnih omrežij, sodobnih influencerjev, družbe »kratke pozornosti«, preplavljenosti informacij, kjer je že skoraj vsaj drugi neke vrste strokovnjak in svetovalec, ter preplavi “plitvega znanja”, je v današnjem času globoko osebno znanje in izkušnje nekaj neprecenljivega.
To globoko osebno znanje in izkušnje so razlog za tem, da so najbolj sočutni tisti, ki so šli skozi težke čustvene stiske, najbolj zagreti tisti, ki so se pobrali po težki poškodbi ali bolezni, in najbolj srečni tisti, ki so bili veliko časa nesrečni.
Do tega globokega osebnega znanja pa najpogosteje pridemo z neuspehi in porazi.
Neuspeh je pot do znanja
Neuspeh je pot do rasti in izboljšanja – čeprav je včasih tako težko priti do tega spoznanja in neuspeh uporabiti v svoj prid, namesto da ga uporabljamo proti sebi: kot občutek krive in sramu, da nam ni uspelo.
Meni to nikoli ni šlo dobro od rok, vendar veliko delam na tem, da na poraz ne gledam več kot neuspeh, ampak kot vir pomembnih osebnih izkušnj in globokega znanja, ki ga bom lahko uporabil v svojem življenju in delil z drugimi.
Da bi preoblikovali idejo neuspeha in jo uporabili za našo rast, moramo po mojem mnenju delati na dveh stvareh:
- Se pobrati in okrevati po porazu ter ponovno začeti delati proti našemu cilju
- Se osredotočati na um in narediti mentalni premik k razmišljanju, da je neuspeh nekaj kar se je zgodilo za nas, da lahko postanemo boljši, močnejši in modrejši.
Ostanimo učinci življenja, ne jemljimo ničesar osebno in se nikoli ne nehajmo učiti!
Jani Konjedic 