Zakaj potrebujemo dremež?

Vsi poznamo tisto popoldanska utrujenost, ki se zgodi med 13. in 17. uro, navadno po kosilu, v poletnih vročih dnevih pa je ta še toliko bolj prisotna. To je tisti grozni občutek, ko nas vleče dol, ko nam pade koncentracija, ko se nam zamegli um, ko nam postane vse težko in potrebujemo veliko mentalne moči, da se držimo pokonci. Če ne bi bili vpeti v ritem sveta, služb in neštetih obveznosti, bi se ustavili, umirili, naredili krajši dremež, se odpočili in nato polni energije nadaljevali dan. 

Kaj je torej s to popoldansko utrujenostjo? Čemu ta želja po popoldanskem dremežu? Je to nekaj naravnega ali ta potreba odseva našo lenobo in “švohost”? 

Poglejmo si torej zgodovino, mehanizme delovanja in vzroke, zakaj potrebujemo dremeže.


Zgodovina

Številni strokovnjaki so mnenja, da so bili dremeži skozi zgodovino del vsakdanjega življenja in so ljudem zelo služili. Nekateri narodi in države imajo dremeže še vedno integrirane v svoje vsakdanje življenje.

Kratki spanci v zgodnjih popoldanskih urah, pogosto po opoldanskem obroku, so zgodovinsko pogosti po vsem Sredozemlju in južni Evropi, na Bližnjem vzhodu, celinski Kitajski in indijski podcelini. V južni Italiji ta dremež imenujejo Il Riposo, v špansko govorečih državah pa je to vsem znana Siesta, ki izvira iz latinske besede hora sexta,”šesta ura”, če štejemo od zore – torej “opoldanski počitek”.

V mediteranskih državah se v poletnih mesecih v zgodnjem popoldanskem času življenje ustaviti. Gre za tako imenovano siesto.

Tudi številni pomembni posamezniki in osebnosti skozi zgodovino so imeli dremež integriran v svoj vsakdanji urnik. Med najbolj znane sodijo:

  • Leonardo da Vinci: znanstvenik, umetnik in izumitelj,
  • Napoleon Bonaparte: francoski vladar in monarh,
  • Thomas Edison: izumitelj žarnice in moderne filmografije,
  • Nikola Tesla: oče sodobne uporabe električne energije,
  • Albert Einstein: oče moderne fizike,
  • Winston Churchill: eden izmed najpomembnejših britanskih premierjev,
  • John F. Kennedy: eden izmed najslavnejših ameriških predsednikov.
Prizor iz filma Najtemnejša ura (Darkest Hour), ko Winston Churchill odkloni sestanke s kraljem ob 16h, saj takrat drema.

Dremanje v današnjih časih 

V današnjem svetu pa smo malce izgubili povezanost s svojim telesom in ne znamo, ne moremo ali preprosto nočemo prisluhniti in udejanjiti signale, ki nam jih pošilja telo in tako delamo proti njemu.

Hkrati pa so popoldanski dremeži zaradi kapitalističnih vrednot in mišljenja dobili negativno konotacijo: s kapitalističnega zornega kota siesta pomeni neproduktivnost, lenobno, izgubljeni kapital in mogoče še kaj drugega. Zaradi tega je ta popoldanska utrujenost in želja po dremežu videna kot “slabost”: počutimo se krivično, ker imamo ta popoldanski padec in ker se nam spi, zunanji svet in notranji kritik pa nam govorijo, da smo leni, da smo “švoh”, da nismo produktivni tako kot “ves ostali svet.” Zato pa se na vse možne načine borimo proti tej utrujenosti, ki nas želi ”prevzeti“, in jo želimo premagati. 

Kaj torej naredimo, ker želimo zatreti to telesno željo in potrebo po pavzi? Večina nas te signale zatre in poseže po kofeinu – tisti popoldanski kavi ali energijski pijači -, ki nas za nekaj ur spravi čez to utrujenost v zgodnjih popoldanskih urah, dokler ne pride do še večjega padca v energiji, zaradi česar se počutimo še slabše.

Poglejmo si razloge, ki so v ozadju te potrebe po dremežu, saj bomo tako lažje razumeli, zakaj prihaja do tega in ali se je dremežev vredno posluževati.

Mehanizmi delovanja

Razlogov za željo in potrebo po dremežu je več, razdelimo pa jih lahko na evolucijske, telesne in umske oz. mentalne razloge.

  • Evolucijski razlogi

Naš cirkadiani ritem (naša “notranja ura”, ki uravnava delovanje našega biološkega sistema) se je razvil s soncem in je nanj še vedno zelo vezan. To pomeni, da ljudje vstajamo z jutranjim soncem, smo čez dan aktivni in navadno dan zaključimo s sončnim zahodom in se nato odpravimo k počitku. Med poletnimi meseci pa se dnevi raztegnejo, aktivni čas dneva se podaljša, obdobje počitka se skrajša, popoldnevi so vroči in soparni, ponoči pa navadno zaradi višjih temperatur tudi malce slabše spimo. Vse to so razlogi, zakaj pogosto hrepenimo po tisti popoldanski pavzi in zakaj včasih popoldanski dremež tako zelo prija.

Prav tako obstajajo teorije o dvofaznem in večfaznem spanju, ki govorijo o tem, da smo ljudje skozi zgodovino spali dvakrat (ponoči in dremež) ali celo večkrat čez dan – kot recimo nekatere živali – in da je ta potreba po popoldanskem spanju genetsko programirana in zasidrana v naši biologiji. (vir)

  • Telesni razlogi

Želja po dremežu lahko preprosto meni, da se ponoči nismo naspali in da naše telo potrebuje dodatni počitek za obnovo in optimalno delovanje. Kot bomo videli v nadaljevanju, je dremež lahko enako ali celo bolj pomemben kot sam nočni spanec, zato potreba po dremežu ne pomeni, da smo šibki in leni, temveč da naše telo in / ali um potrebujeta dodaten počitek.

Razlog za popoldanski padec in potrebo po pavzi pa je lahko povezan tudi s hrano in njenim vplivom na telo. Za večino ljudi je kosilo največji in najobilnejši obrok v dnevu, kar navadno pomeni, da za kosilo zaužijejo večjo količin ogljikovih hidratov (kruh, pašta, riž, krompir, sladica…), ki bodo služili kot gorivo za preostanek dneva. Ogljikovi hidrati pa lahko zelo zanihajo krvni sladkor, ob visokem krvnem sladkorju pa se v delovanje vključi hormon inzulin, ki zniža ravni sladkorja v krvi in tako zadevo uredi. Hkrati pa ima inzulin tudi pomirjujoč učinek, kot da bi telesu sporočil, da je ravnokar dobilo veliko pošiljko hrane, da se mora ustaviti, počiti in energijo preusmeriti v prebavo hrane. Ta učinek inzulina lahko občutimo kot tisti padec energije in utrujenost, s katerimi smo se poistovetili na začetku članka. 

Hkrati pa lahko slabo počutje povzroči tudi padec sladkorja v krvi, do katerega pride, če in ko krvni sladkor prehitro in premočno poskoči, kar se navadno zgodi po zaužitju:

  • enostavnejših ogljikovih hidratov, 
  • živil z visokim glikemičnim indeksom, 
  • predelane hrane (živila z visoko vsebnostjo rastlinskih olj, hitra hrana, ocvrta živila…) 
  • in hrane z visoko vsebnostjo sladkorja. 
Strmejša kot je krivulja poskoka krvnega sladkorja, večja je možnost po močnem padcu, ki lahko pripelje do hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja).

Nizek krvni sladkor lahko občutimo s pomanjkanjem energije, razdražljivostjo, zameglitvijo uma (“brain fog”) ter celo slabostjo in vrtoglavico. 

  • Mentalni in umski razlogi

Počitka pa ne potrebuje samo naše telo, tudi možgani potrebujejo potrebujejo osvežitev in počitek, da se obnovijo, očistijo in izpraznijo celične smeti, ki so nastale. Kot bomo lahko videli v nadaljevanju, lahko dremanje pozitivno vpliva na čustveno stabilnost, izboljša kreativnost, priklic besed in stopnjo budnosti.


Če vas zanima več o koristih dremežev in kako pravilno dremati, si lahko več o tem preberete v spodnjih člankih.

Kako lahko dremež izboljša naše življenje?

Kako pravilno dremati?


Če vam je bil članek všeč, se lahko brezplačno naročite na moj blog in vse novo izdane članke boste prejeli v vaš email nabiralnik, takoj ko bodo ti objavljeni.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: