Kako razlikovati med pravo utrujenostjo in krinko, kako to prepoznati in kako na podlagi tega ukrepati.
Vsi poznamo tisti občutek, ko smo utrujeni, ko se nam “ne da” in bi najraje ostali v coni udobja in počeli prijetne stvari. Včasih je ta utrujenost prava in naše telo res potrebuje počitek in prostor za dodatno regeneracijo. Včasih pa je ta utrujenost, ki jo čutimo, krinka – Odpor, cona udobja ali protisile, ki nas želijo ohraniti varne, v coni udobja in nam tako preprečujejo rast.
Kako torej razlikovati med pravo utrujenostjo in krinko?
Ena izmed mojih največjih dilem, katere še nisem pogruntal, je, kdaj stisniti skozi utrujenost in kdaj narediti korak nazaj in si privoščiti počitek.
Včasih se moram samega sebe brcniti v rit, preglasit in utišat svoje občutke in glasove v glavi, ki mi pravijo da sem utrujen, da “ne morem”, dvigniti svojo leno rit, se spraviti iz cone udobja in narediti tisto, kar odlašam.
Včasih pa je moje telo tako utrujeno, da moram narediti korak nazaj, si vzeti na izi in si odpočiti.
Zanimivo je, da je v obeh primerih neprijetno. V večini primerov potrebujem ravno tisto, čemur se upiram: ko se mi ne da in si želim počivati, bi moral stisniti skozi odpor, ko sem utrujen in čutim pritisk in potrebo, da porinem skozi, bi moral storiti korak nazaj in se odpočiti. Čudna je ta človeška narava…
V tem članku bom predstavil razliko med pravo utrujenostjo in krinko, kako to prepoznati in kako na podlagi tega ukrepati.
Moja dilema ob slabem počutju in “slabosti“
Čeprav jih je veliko manj kot včasih, so pri meni še vedno prisotne naključne slabosti, za katere ne poznam točnega vzroka oz. razloga. Na tiste slabe in težke dni se žalostno sprašujem, zakaj prihaja do tega, kaj delam narobe, ali je z mano kaj narobe, zakaj ne morem normalno živeti in početi stvari, ki si jih želim početi.
Zadnje naključno slabo počutje je prišlo v torek: tisto slabo počutje, ki me včasih, ko nisem dovolj mentalno in čustveno močan, res potre in zamori…
Drugi dan zapored sem se zbudil slaboten: komaj sem vstal iz postelje, imel sem težke noge in občutek nelagodja v prebavi. Nisem mogel dobili pravega odgovora na to, zakaj se slabo počutim: ni da sem bil zelo fizično aktiven, da bi bil izpostavljen velikemu stresu, čustvenim stvarem ali preveč delal.
Mogoče sem teden prej preveč pritiskal na svoje telo. Čeprav sem se počutil spočito, so bili morda 3 zahtevni treningi, 2 dolgi vožnji, 2 noči z manj kot 5 urami spanja in smučarski dan preveč za moje telo. Mogoče sem nabral preveč stresa in je v torek ta nakopičen stres prihajal ven in povzročil simptome slabosti.
Imel sem tudi sum, da sem pojedel nekaj, kar mojem telesu ni odgovarjalo. Imam veliko prehranskih intoleranc: na gluten, laktozo, jajca, čokolado oz. kakav (naj bo prekleto!), koruzo, zeleno in salicilate. Intoleranca na salicilate je največji “pain in the ass”, saj se salicilna kislina, kislina, ki jo proizvajajo rastline kot obrambni mehanizem proti zajedalcem, skriva v večini sadja in zelenjava, zato se mi včasih zgodi, da nenamerno pojem nekaj, kar vsebuje salicilno kislino, in mi nato povzroči težave in simptome slabosti. Problem pri prehranskih intolerancah je tudi to, da lahko negativne simptomi nastopijo z zamikom: simptomi se lahko odložijo tudi do 3 dni, kar otežuje ugotavljanje vzrokov slabosti in odpravljanje le teh.
Najbrž sem tudi pretiraval s kofeinom, saj sem pred vsakim treningom prejšnji teden spil pre-workout. Že tako sem občutljiv na kofein, sintetični kofein v pre-workout izdelkih – to so preparati, ki se jemljejo pred treningi za povečanje moči, fizičnih sposobnosti in zmanjšanje utrujenosti – pa me očitno še toliko bolj izčrpa in me pustili praznega…
Stisniti ali počiti?
Dilema na take težke dneve, ko se moje počutje lomi, je, ali naj stisnem, potisnem skozi utrujenost in premagam nelagodje, ali naj se umirim, naredim korak nazaj in dam telesu počitek. To je ena izmed dilem, s katerim se še vedno spopadam in nisem še dobil pravila oz. odgovora nanjo, saj v nekaterih primerih deluje prva strategija, spet v drugih slednja.
Včasih ko čutim, da se počutje lomi, uporabim strategijo Aubreya Marcusa imenovano “Mental Override” (iz angl. “mentalna preglasitev”): brcnem se samega sebe v rit, preglasim in utišam svoje občutke in glasove, ki mi pravijo da sem utrujen, grem v fitnes, sprostim napetost, nabrane negativne emocije, naredim dober trening in pridem nazaj kot nov. Se je pa tudi zgodilo, da se mi je ta strategija obrnila proti in imela “kontraefekt”: namesto, da bi se slabo počutje končalo, sem se po treningu počutil še slabše kot prej.
Zato moram, ko čutim, da so simptomi in občutki slabosti pravi in “realni” – če hočem ali nočem – narediti korak nazaj in dati telesu počitek.
No v torek mi je telo šepetalo, da potrebuje počitek in ne dodatnega – čeprav dobrega – stresa, ki ga predstavlja trening v fitnesu. Bolelo me je, saj se nisem želel sprijazniti z dejstvom, da “moram” počivati – želel sem narediti dober trening, želel sem si zadovoljstva, dobrega počutja in zadoščenja, ki bi jih prinesli endorfini po treningu.
A čutil sem, da si moram vzeti prosto: odpovedal sem se treningu in se ulegel.
Kako razlikovati med pravo, resnično utrujenostjo in “krinko”?
Kdaj stisniti skozi utrujenost in kdaj počivati je zapletena stvar za se naučiti. Pri tem se lahko poslužimo več strategij.
- Merljivi podatki in objektivno počutje
Pomagamo si lahko z objektivnimi in merljivi podatki: kvaliteta spanja, spočitost v prvi uri po bujenju, srčna variabilnost, srčni utrip ob mirovanju ob bujenju, krvni sladkor, telesna teža itd. Pri tem nam lahko pomagajo sledilne naprave in pametne ure, ki merijo vse te telesne podatke in jih nato povežejo v celoto in nam na podlagi tega svetujejo, kako naj se obnašamo in delujemo.
Sam že nekaj časa uporabljam Whoop sledilno napravo, ki je po mnenju številnih eden izmed najboljši sledilcev različnih merilcev zdravja. Whoop ponuja natančno spremljanje spanja in vseh njenih ciklov, merjenje srčne variabilnosti, srčnega utripa ob bujenju, frekvence dihanja med spanjem, nivo kisika v krvi in telesne temperature ob bujenju. Whoop je v primerjavi z ostalimi urami in pametnimi sledilci zelo udoben za nošenje in zelo ugoden: preizkusite ga lahko že za 30€ na mesec.
Kliknite na spodnjo povezavo za 1 mesec brezplačnega preizkusa.
Pridobite WHOOP in svoj prvi brezplačni mesec
- Subjektivno počutje
Pri opredeljevanju ali gre za pravo utrujenost ali krinko, si lahko pomagamo tudi s subjektivnimi podatki: to je npr. naša motivacija in zagnanost zjutraj ob bujenju in čez dan, splošno počutje čez dan. Pomagamo pa si lahko tudi z občutki in signali, ki nam jih pošilja telo – ti so po mojem mnenju na koncu skoraj najbolj pomembni.
Ker se zadnjih nekaj let borim z utrujenostjo, sem se moral naučiti poslušati signale svojega telesa in kaj mi moje telo želi sporočiti.
Včasih je lahko utrujenost krinka Odpora (v angl. koncept imenovan Resistance, avtorja Stevena Pressfielda), cone udobja in protisil, ki nas želijo ohraniti varne, v coni udobja in nam tako preprečujejo rast. Te “protisile” vedo, da z početjem neprijetnih stvari vlagamo vase, krepimo svoje telo in postajamo močnejši: to nam poskušajo preprečiti, in sicer tako, da nas zaščitijo in nas obdržijo v našem območju udobja, kjer se nam ne more zgoditi nič slabega.
Če čutimo, da je utrujenost, ki jo čutimo, “krinka”, bi bilo bolje, da se borimo proti silam, ki delujejo proti nam, stisnemo skozi in premagamo odpor.
Toda včasih je res utrujenost tista, ki nam šepeta in poskuša pritegniti vašo pozornost z negativnimi simptomi slabosti: v takih primerih je bolje, da si vzamemo bolj na izi, se spočijemo in poskrbimo za svoje telo.
Ne morem vam natančno povedati, kako se naučiti prepoznati in razlikovati med pravo, resnično utrujenostjo in krinko, ker ne obstaja pravila: ne obstaja isti pristop za vse, saj se lahko to razlikuje od posameznika do posameznika, od časa do časa, od situacije do situacije, od primera do primera.
Kako se je moja zgodba končala? V torek sem si nato vzel malo bolj na izi: namesto fitnesa sem se malo ulegel, pojedel kosilo, malo zadremal in šel na dolg sprehod v naravo si zbistrit misli in predelat stvari, ki so me morile. Zvečer sem šel prej spat, se dobro naspal in se v sredo zbudil spočit in veliko boljšega počutja. Spočitost je potrdil tudi Whoop, ki je zabeležil visoko regeneracijo, visoko srčno variabilnost in nizek srčni utrip v mirovanju: indikator, da se je moje telo spočilo in regeneriralo.
Menim, da je pravilni odgovor, da ob slabem počutju upoštevamo tako merljive podatke in subjektivne počutje ter da tudi prisluhnemo šepetom svojega telesa: telo nam vedno želi nekaj povedati in nam signalizirati, kaj potrebuje – le mi teh signalov ne znamo prebrati in jih ne razumemo.
Ni lahko vedeti in prepoznati pravega odgovora, zato bi vas spodbudil, da eksperimentirate. Lahko se naučite čutiti in prepoznati svoje občutke ter med njimi razlikovati. Vendar za to potrebujemo čas in vajo. Z eksperimentiranjem in poslušanjem telesnih signalov se čez čas naučiti razlikovati med obema – med resnično utrujenostjo in krinko.
Ko postanemo bolj “uglašeni” s svojim telesom in lastnimi občutki, lahko začutimo razliko med obema in prepoznati pravi odgovor.
Po mojem mnenju je postati in biti v sozvočju s svojim telesom, čustvi in signali eden izmed receptov za srečno in in uspeh v življenju.
Jani Konjedic 